Statut Društva Ljubiteljev Vrtnic Slovenije

Na podlagi 9. in 20. člena Zakona o društvih (Uradni list RS št. 60/95 in 89/99) je občni zbor Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije, na svojem ustanovitvenem občnem zboru dne 14. decembra 2002 v Ljubljani sprejel naslednji

S T A T U T DRUŠTVA ljubiteljev vrtnic SLOVENIJE

I. IME IN SEDEŽ DRUŠTVA

1. člen

Društvo ljubiteljev vrtnic (v nadaljnjem besedilu: društvo) je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje ljubiteljev vrtnic in šipkov, ki se združujejo zaradi uresničevanja skupnih interesov.

2. člen

Društvo je pravna oseba zasebnega prava, ki ga zastopa kot zastopnik društva predsednik, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.

Sedež društva je na naslovu: Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije, Hotel Park, Delpinova ulica 5, 5000 Nova Gorica.

3. člen

Društvo ima pečat pravokotne oblike, velikosti 1,5 cm × 6 cm, z besedilom "Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije“.

II. NAMEN IN NALOGE DRUŠTVA

4. člen

Delo društva je zasnovano na interesu njegovega članstva k razvoju, razširjanju in uveljavljanju hortikulture vrtnic in šipkov.

5. člen

Cilji društva so:

1

združevanje ljubiteljev vrtnic in šipkov v interesu razvoja hortikulture vrtnic in šipkov in povezanih dejavnosti v republiki Sloveniji in v tujini,

2

razširjanje dejavnosti varstva naravne in kulturne dediščine,

3

strokovno izpopolnjevanje in pospeševanje izobraževanja,

4

pomoč načrtovalcem in organizacijam pri reševanju strokovnih vprašanj,

5

priprava načrtov in strokovna pomoč in iniciativa pri postavitvi rozarijev, zlasti rozarija v Novi Gorici.

6. člen

Za izpolnjevanje ciljev iz prejšnjega člena društvo zlasti:

1

organizira strokovna in poljudna predavanja, okrogle mize, natečaje in razstave zaradi razširjanja hortikulture vrtnic in šipkov in zaščite naravne in kulturne dediščine,

2

izdaja glasilo društva in strokovne ter poljudne publikacije,

3

se strokovno povezuje in sodeluje s sorodnimi društvi v Sloveniji in v tujini,

4

podeljuje nagrade in priznanja za izjemne dosežke na področju hortikulture vrtnic in šipkov,

5

organizira sestanke (okrogle mize, strokovna srečanja) članov društva zaradi reševanja odprtih strokovnih vprašanj,

6

organizira strokovne ekskurzije svojih članov,

7

organizira družabna srečanja svojih članov,

8

pomaga članom društva, da se udeležujejo strokovnih srečanj doma in v tujini,

9

sodeluje v načrtovanju in pripravah zakonov in predpisov s področja hortikulture ter varstva naravne in kulturne dediščine.

III. ČLANI DRUŠTVA

7. člen

Društvo združuje redne in častne člane.

Vsakdo lahko postane član društva in deluje v njem pod enakimi pogoji. Tujci so lahko člani društva pod enakimi pogoji kot slovenski državljani.

8. člen

Redni člani društva so osebe, ki podpirajo dejavnost in cilje društva zaradi svojih ljubiteljskih, komercialnih ali sorodnih interesov in zato želijo sodelovati pri delu društva.

Članstvo je prostovoljno. Član društva lahko postane vsak državljan republike Slovenije, ki sprejme ta statut, podpiše pristopno izjavo in plača članarino. Če se v društvo včlani mladoletnik do dopolnjenega 7. leta starosti, podpiše pristopno izjavo njegov zakoniti zastopnik, od mladoletnikovega 7. leta do dopolnjenega 15. leta starosti pa mora zakoniti zastopnik pred njegovim vstopom v klub podati pisno soglasje.

9. člen

Člani društva imajo pravico, da:

1

odločajo o delu društva in njegovih organov ter predlagajo potrebne ukrepe v zveziz delovanjem društva,

2

volijo in so voljeni v organe društva ter sodelujejo pri delu organov društva,

3

so na racionalen način obveščeni o delovanju društva,

4

se združujejo v sekcije,

5

prostovoljno sodelujejo pri vseh oblikah društvenih aktivnosti.

Člani društva imajo dolžnost, da:

1

spoštujejo določila tega statuta,

2

uresničujejo cilje društva v skladu s tem statutom,

3

izvršujejo sklepe organov društva,

4

plačujejo članarino in morebitne druge prispevke po sklepih občnega zbora.

10. člen

Člani se lahko združujejo v sekcije po interesnem principu. Sekcijo ustanovi občni zbor na predlog vsaj desetih članov. Sekcije niso pravne osebe in morajo delovati v skladu s statutom društva.

11. člen

Status častnega člana društva se lahko podeli osebi z izrednimi zaslugami za razvoj hortikulture vrtnic in šipkov in zaščite naravne in kulturne dediščine ali za delo v društvu.

Status častnega člana se na predlog upravnega odbora podeli na občnem zboru društva z večino glasov navzočih članov društva.

Častni člani uresničujejo svoje pravice in izpolnjujejo svoje dolžnosti v skladu z določbami prejšnjega člena, s tem da ne plačujejo članarine in prejemajo društveno glasilo brezplačno.

12. člen

Članu preneha članstvo v društvu v naslednjih primerih:

1

s prostovoljnim izstopom iz društva tako, da upravnemu odboru pošlje pisno izjavo o izstopu,

2

z izključitvijo zaradi hujših kršitev določb tega statuta,

3

s črtanjem zaradi neplačevanja članarine, kljub pismenemu opominu, v enem letu po zapadlem roku, po sklepu upravnega odbora,

4

s prenehanjem delovanja društva,

5

s smrtjo člana.

S prenehanjem članstva v društvu izgubi član vse pravice in dolžnosti po tem statutu.

IV. ORGANI DRUŠTVA

13. člen

Organi društva so:

1

občni zbor,

2

upravni odbor,

3

nadzorni odbor,

4

častno razsodišče.

Občni zbor

14. člen

Občni zbor je najvišji organ društva, ki odloča o najpomembnejših vprašanjih delovanja društva in so mu za svoje delo odgovorni vsi ostali organi društva. Sestavljajo ga vsi člani društva.

Redni občni zbor društva sklicuje predsednik praviloma vsako leto, najmanj pa vsaki dve leti, vsako četrto leto pa opravi tudi volitve organov društva.

Izredni občni zbor skliče predsednik na predlog upravnega odbora, na zahtevo nadzornega odbora ali najmanj tretjine članov. Predsednik mora sklicati izredni občni zbor v roku 60 dni po sprejemu zahteve, v nasprotnem primeru ga skliče predlagatelj. ki mora predložiti dnevni red pred občni zbor. Občni zbor sklepa samo o zadevi, za katero je bil sklican.

15. člen

Upravni odbor društva določi predlog dnevnega reda, kraj in čas občnega zbora in o tem obvesti člane društva s sklicem najkasneje 7 dni pred zasedanjem. Člani imajo pravico predlagati spremembe in dopolnitve dnevnega reda.

Občni zbor z glasovanjem dokončno določi dnevni red.

16. člen

Občni zbor vodi predsednik društva. V njegovi odsotnosti vodi občni zbor podpredsednik.

O poteku občnega zbora in o izglasovanih sklepih se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik, tajnik in zapisnikar, ki ga določi upravni odbor.

17. člen

Sklepi občnega zbora se sprejemajo z večino glasov navzočih članov društva.

Sprejem statuta, njegovih sprememb in dopolnitev ter sklep o prenehanju društva se sprejme z dvotretjinsko večino navzočih članov.

Če občni zbor ne odloči drugače, se sprejemajo sklepi in opravijo volitve organov društva z javnim glasovanjem.

18. člen

Občni zbor:

1

sprejema statut in druga pravila društva,

2

sprejema odločitve in smernice za delo društva,

3

voli in razrešuje predsednika in ostale člane upravnega odbora, člane nadzornega odbora ter častnega razsodišča in sprejema poročila o njihovem delu,

4

sprejema finančni načrt,

5

na podlagi poročil društvenih organov in zaključnega računa obravnava in sprejema poročilo o poslovanju in delovanju društva,

6

podeljuje status častnega člana društva,

7

podeljuje nagrade in priznanja na predlog upravnega odbora,

8

sprejema višino članarine,

9

odloča o pritožbah zoper delo upravnega odbora, izvršnega odbora ali častnega razsodišča,

10

določa temeljno vsebinsko zasnovo svojega glasila,

11

ustanovi sekcije v okviru društva,

12

dokončno odloča o izključitvi članov iz društva,

13

sklepa o prenehanju društva,

14

daje obvezno razlago statuta,

15

odloča o združevanju in včlanjevanju v druge organizacije ali združenja ter o izstopu društva iz njih.

Upravni odbor

19. člen

Upravni odbor sestavlja 9 članov, in sicer predsednik društva in 8 članov, izmed katerih upravni odbor izvoli podpredsednika, tajnika in blagajnika. Predsednik društva je hkrati tudi predsednik upravnega odbora.

Upravni odbor je izvršilni organ, ki opravlja organizacijska, strokovno tehnična in administrativna dela ter vodi delo društva po smernicah občnega zbora, ki mu je odgovoren.

Predsednika in člane upravnega odbora izvoli občni zbor za štiri leta in so lahko po poteku tega časa ponovno izvoljeni. Na občnem zboru se lahko odloča o predčasni menjavi člana upravnega odbora.

20. člen

Predsednik društva predstavlja društvo in ga zastopa v premoženjskih in drugih zadevah. Predsednik društva je odgovoren, da delovanje društva poteka v skladu s statutom društva in pravnim redom Republike Slovenije. V času daljše odsotnosti ga nadomešča podpredsednik.

Tajnik skrbi za koordinacijo med organi društva in za opravljanje strokovno tehničnega in administrativnega dela.

Blagajnik vodi finančno in materialno poslovanje v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi. Delo blagajnika je javno.

21. člen

Upravni odbor se sestaja po potrebi, a najmanj dvakrat letno. Njegove seje sklicuje predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Seja je sklepčna, če je na njej navzočih vsaj pet članov. Upravni odbor odloča z večino glasov navzočih članov.

22. člen

Upravni odbor društva:

1

pripravlja delovni program društva,

2

izvaja smernice, ki jih za delo društva sprejema občni zbor,

3

vodi in organizira delovanje društva med dvema občnima zboroma,

4

vodi finančno poslovanje društva,

5

skrbi za stike in sodelovanje s sorodnimi društvi doma in v tujini,

6

daje mnenja o vseh vprašanjih, ki zadevajo hortikulturo vrtnic in šipkov ter zaščitonaravne in kulturne dediščine na lastno pobudo ali na prošnjo pristojnih organov in pravnih ter fizičnih oseb,

7

predlaga višino članarine,

8

pripravlja predlog finančnega načrta in zaključnega računa in ju daje v potrditev občnemu zboru,

9

predlaga podelitev nagrade ali priznanja za izjemne dosežke na področju hortikulture vrtnic in šipkov in zaščite naravne dediščine,

10

opravlja druge naloge v skladu s tem statutom.

Nadzorni odbor

23. člen

Člane nadzornega odbora izvoli občni zbor za štiri leta in so lahko po poteku tega časa ponovno izvoljeni. Na občnem zboru se lahko odloča o predčasni menjavi člana nadzornega odbora.

Nadzorni odbor sestavljajo trije člani. Člani nadzornega odbora izmed sebe izvolijo predsednika. Člani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati člani upravnega odbora. Seja nadzornega odbora je sklepčna, če so na njej prisotni vsi člani. Odločitve se sprejema z navadno večino.

Nadzorni odbor spremlja delo upravnega odbora in drugih organov društva ter nadzoruje zakonitost finančno materialnega poslovanja društva in gospodarno ter namensko uporabo sredstev društva. Nadzorni odbor enkrat letno poroča občnemu zboru, ki mu je tudi odgovoren za svoje delo.

Člani nadzornega odbora lahko sodelujejo na sejah upravnega odbora, ne morejo pa odločati.

Častno razsodišče

24. člen

Častno razsodišče društva sestavljajo trije člani, ki jih izvoli občni zbor za dobo štirih let izmed članov društva. Po preteku te dobe so lahko ponovno izvoljeni. Člani častnega razsodišča ne morejo biti hkrati člani upravnega odbora. Člani častnega razsodišča izvolijo iz svoje sredine predsednika. Častno razsodišče je sklepčno, če je prisotna polovica članov, sklepe sprejema z navadno večino.

25. člen

Častno razsodišče obravnava kršitve tega statuta in društvenih pravil, ki jih storijo člani društva in izreka disciplinske ukrepe. Glede na težo kršitve in zmanjšanje društvenega ugleda kot posledice storjene kršitve izreka častno razsodišče naslednje disciplinske ukrepe:

1

opomin,

2

ukor,

3

izključitev iz društva.

Pritožbe zoper izrečen disciplinski ukrep rešuje upravni odbor društva kot prvostopenjski organ ter občni zbor društva kot drugostopenjski organ. Odločitev drugostopenjskega organa je dokončna.

V. FINANCIRANJE DRUŠTVA IN NADZOR NAD RAZPOLAGANJEM S SREDSTVI

26. člen

Društvo pridobiva sredstva za svoje delovanje:

1

s članarino svojih članov,

2

z darili in volili ter s prostovoljnimi prispevki članov in simpatizerjev,

3

iz naslova materialnih pravic in dejavnosti društva,

4

iz javnih sredstev,

5

s sredstvi, pridobljenih na podlagi sklenjenih pogodb ali sporazumov,

6

s sredstvi sponzorjev in donatorjev,

7

iz drugih virov.

27. člen

Društvo vodi finančno in materialno poslovanje v skladu z veljavnimi predpisi in računovodskimi standardi za društva ter pravili društva. Člani društva izvajajo nadzor nad materialno – finančnim poslovanjem društva neposredno z vpogledom v dokumentacijo in posredno preko upravnega odbora društva.

Finančne in materialne listine podpisuje predsednik društva oziroma po njegovem pooblastilu blagajnik društva.

Poročilo o poslovanju pripravi upravni odbor društva in mora prikazovati resnično stanje o premoženju in poslovanju društva.

28. člen

Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno.

Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična.

29. člen

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi plani, ki jih sprejme občni zbor. Na rednem občnem zboru člani vsako leto obravnavajo in sprejemajo zaključni račun.

30. člen

Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.

Blagajnik vodi finančno in materialno poslovanje v skladu s pravilnikom o finančno materialnem poslovanju, v katerem društvo tudi določi način vodenja in izkazovanje podatkov o finančno materialnem poslovanju društva, ki mora biti v skladu z računovodskimi standardi za društva.

Društvo ima svoj transakcijski račun pri banki.

VI. JAVNOST DELA DRUŠTVA

31. člen

Delo društva je javno. Za zagotavljanje javnosti dela društva je odgovoren predsednik društva.

Društvo o svojem delu celovito in sproti obvešča svoje člane in zainteresirano javnost, in sicer:

1

z internimi obvestili,

2

z obvestili v svojem glasilu,

3

Preko računalniškega omrežja,

4

z objavami v sredstvih javnega obveščanja.

VII. PRENEHANJE DRUŠTVA

32. člen

Društvo preneha:

1

s sklepom občnega zbora,

2

po samem zakonu.

Po prenehanju društva se njegovo premoženje prenese na Zvezo hortikulturnih organizacij Slovenije s sedežem v Ljubljani.

Proračunska sredstva se vrnejo proračunu.

VIII. KONČNE DOLOČBE

33. člen

Ta statut je bil sprejet na ustanovitvenem občnem zboru Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije dne 14.12.2002 in velja z dnem sprejema.

Predsednica društva: Breda Čopi

V Ljubljani, 14.12.2002

Objavi komentar