Da so že pred nastankom modernih hibridnih vrtnic (1867) cvetele stare vrtnice v koprskih vrtovih, nakazuje zvežčič o rožniku, ki ga v fondu plemiške rodbine De Belli (SI_ PAK/0288) hrani Pokrajinski arhiv Koper. Rožnik s 271 vrtnicami naj bi zasadili že leta 1837. Na katastrskem načrtu Kopra iz leta 1819 je ob palači De Belli značilnih renesančnih potez z baročnimi značilnostmi viden vrtni zid, kar dokazuje, da so palačo obkrožali vrtovi. Vendar je nedaleč od te palače stal tudi botanični vrt družine Del Bello, ki bi sodeč po sliki vrta, lahko imel tudi nasad vrtnic. Poglobljene raziskave bi pokazale, kje vse so bili rožniki in koliko podobnih nasadov in rožnikov je bilo v srcu starega Kopra.
Znanstveno-raziskovalno središče v sodelovanju z Marjetico Koper in Društvom ljubiteljev vrtnic Slovenije je 6. februarja organiziralo z namenom pritegniti strokovno javnost in ljubitelje vrtnic, da zvedo kaj več o starih vrtnicah Kopra, predstavitev tako starega rožnika ob palači kot tudi starih vrtnic kot kulturno in naravno dediščino Sredozemlja. Dogodek je zato v predvečeru slovenskega kulturnega praznika toliko bolj smiseln, saj je ohranitev naravne dediščine v vsej njeni lepoti in pomenu podstat sobivanja ljudi z naravo. Strokovnjaki hortikulture in raziskovanju tega področja so predstavili Stari rožnik De Belli v srcu Kopra (Lucija Čok), gojenje starih vrtnic nekoč in danes (Matjaž Mastnak) ter vrnice starega koprskega jedra danes (Breda Čopi). Društvo ljubiteljev vrtnic si namreč prizadeva, da se v zelenice in parke Kopra povrnejo stare vrtnice.
Mestna občina Koper je stavbno pravico za palačo De Belli podelila Znanstveno-raziskovalnemu središču za obdobje 99 let. Po obnovi palače bo to novi sedež središča. Da je ob njej bil nekoč prelep in obširen nasad vrtnic je tudi simbolnega pomena. Vsaj manjši rožnik, postavljen na novo s starimi vrtnicami in zelenjem na istem mestu bi temu delu Kopru, ki je delno degradiran, povrnil lepoto in privlačnost sredozemskih mest.
