Z Društvom ljubiteljev vrtnic Slovenije sem se udeležila ekskurzije po vrtovih v okolici Rima. Štiridnevni program je vključeval bogat seznam hortikulturnih presežkov in eno specializirano vrtnarijo z vrtnicami.
Strokovna vodja ekskurzije je bila članica UO Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije Irena Kodele, ki nas je s svojim znanjem, navdušenjem in strokovnostjo popeljala med vrtnice.
Roseto Botanico Carla Fineschi, prvi rozarij, ki smo si ga ogledali, je zasnoval in ustanovil dr. Fineschi v Cavriglii. Poudariti velja, da je vrt eden največjih zasebnih botaničnih vrtov z vrtnicami na svetu. Ustanovitelj ga je poimenoval po ženi Carli Fineschi. Razdeljen je na enaindvajset sektorjev, ki vrtnice razvrščajo po botanični in hortikulturni klasifikaciji na divje vrtnice oziroma šipke, zgodovinske vrtnice, vzpenjavke, floribunde, hibridne čajevke in grmaste vrtnice. Prvotno ženino posestvo je dr. Fineschi spremenil z zasaditvijo več kot 7000 vrtnic. Od leta 1967, ko je zbirka začela nastajati, služi botanikom, žlahtniteljem in ljubiteljem vrtnic za raziskave.
Vrt ima s Slovenijo posebno vez. Začetki segajo h krajinskemu arhitektu Vladimirju Vremcu, ki je pri urejanju parka v Valdoltri naletel na vrtnico ‘Parade’, dr. Fineschi pa mu jo je pomagal identificirati. Razvila se je dvojna strokovna povezava z dr. Fineschijem kot svetovno znanim ortopedom, hkrati pa zbirateljem in ljubiteljem vrtnic. Bolnišnici Valdoltra je podaril 70 vrtnic. Ograja okoli bolnišnice je bila že od nekdaj prepletena z vrtnicami vzpenjavkami, tedaj pa je v osrednjem delu nastal tudi lepo urejen nov rozarij z gredicami. Takrat je nastalo tudi društvo ljubiteljev vrtnic, ki ga vse od tedaj uspešno vodi Breda Čopi.
Centro Botanico Moutan je bil naslednji vrt, ki smo si ga ogledali. Predstavlja največjo zbirko drevesastih in zelnatih potonik na svetu. Človek onemi, ko ga prijazno sprejmejo neskončna polja barv in kontrastov, močno pa preseneti nežnost in krhkost potonik v primerjavi z mogočnostjo vrtnic. Tu so potonike posajene na petnajstih hektarih urejenih površin, v 250.000 primerkih in zbirki 600 sort. Vključene so vse znane botanične vrste in sorte potonik, tudi zelo redke in dragocene.
Naslednji dan je sledil ogled Papeških vrtov v Castel Gandolfu. Vrt je zasnovan z urejenimi, strukturiranimi površinami živih mej iz pušpana, katerih strogost delno razbijajo zasajene vrtnice. Najbolj prepoznavna je bila vrtnica ‘Aspirin’. Zanimive so bile tudi zbirke žajbljev in nekaterih dreves.
Popoldne smo preživeli v središču Rima. Ogledali smo si Roseto Comunale di Roma. Park, zasnovan leta 1931, gosti več kot 1100 vrtnic. Njegova posebnost je, da je dostopen javnosti kot javni mestni vrt in je umeščen v središče mesta. Del vrta zasedajo dišeče vrtnice, med katerimi so najbolj izpostavljene tiste z vonjem po cimetu, medu in sadju. Posebno opazne in cenjene so tudi vrtnice, ki spreminjajo barvo cvetov glede na čas cvetenja.
Giardino di Ninfa, poseben vrt, v katerega smo vstopili naslednji dan, nas je izzval z izkušnjo časa. Je dobro uro oddaljen od Rima proti jugu. Tu je zbirka številnih starih evropskih sort, kot so galike, damaščanke, albe, burbonke in druge, ki so pomemben del botanične dediščine. Za obisk tega dela vrta je treba posebej zaprositi, sicer je zaprt za vsakodnevne obiskovalce. Enega najbolj romantičnih vrtov na svetu je ustvarila družina Caetani. Sedaj za kompleks skrbi Fondazione Roffredo Caetani di Sermoneta. Fundacija sledi ekološkim smernicam in ne uporablja pesticidov. Upošteva vsa pravila, ki ohranjajo ravnovesje med varovanjem dediščine in obiskom javnosti. Na osmih hektarih uspeva več kot 1300 rastlinskih vrst z vseh celin.
I Giardini della Landriana v bližini Tirenskega morja, v kraju Tor San Lorenzo, so bili naš naslednji cilj. Hortikulturno dovršeno zbirko rastlin je skupaj z lastnico načrtoval sloviti angleški krajinski arhitekt Russell Page. Izbor je povsem podredil želeni barvi, času cvetenja in njenemu prostorskemu učinku. Nastanek vrta sega na konec šestdesetih let 20. stoletja. Zgrajen je iz več kot dvajsetih vrtnih sob, obdanih s striženimi živimi mejami. Dolina vrtnic, oranžerija, sivi in modri vrt ter oljčnik vzdolž sprehajališča so ohranjeni v prvotni obliki. Na nekoliko nagnjenem terenu nas poti speljejo v dolino vrtnic, kjer uspeva vrtnica ‘Mutabilis’, za katero v virih preberemo, da je najbolj prepoznavna vrtnica v Landriani.
Zadnji dan potovanja smo se ustavili v specializirani vrtnariji Quando fioriranno le rose, ki je uradni in priznani partner svetovno znanega angleškega žlahtnitelja Davida Austina. Sprejel nas je prostor, ki se spogleduje z mestom Assisi na hribu, in prekrasen razstavni del vrtnarije. Angleške vrtnice so tu našle pravi dom in se razkošno razrasle. So zdrave in odlično oskrbovane.
V tem cvetličnem raju smo po dolgem in počez sledili očem in strokovni vodji ekskurzije Ireni Kodele. O žlahtnitelju, njegovem življenju in delu nas je poučila že na avtobusu. Očarani nad lepoto slavnih angleških vrtnic, ki so se povsem udomačile pod mestom Assisi, smo vneto izbirali, katere bomo kupili in posadili v svoje vrtove. Že tako navdušeni smo vrtnarijo zapustili še bolj navdušeni in se s takimi občutki vračali proti Sloveniji.
Štirje dnevi krasnih vrtov in vrtnic so hitro minili.
Mirjana Majer Babič
