21. 3. 2025, Portorož (Slovenija)
Preživljanja časa v naravi, sprostitev s sprehodom sredi cvetja in zelenja, doživetje lepote letnih časov v parku, gozdu ali le v mestnih zelenicah so zaželeni in dobivajo pravi pomen ob vse bolj stresnem tempu sodobnega življenja. Čas za sprostitev moramo najti sami, koliko možnosti pa imamo v bivalnem okolju do odklopa in pobega v naravo, je odvisno od krajinske politike mest in obmestnih sosesk. Kako projektirati mestne parke, jih prilagajati obiskovalcem glede na njihove želje in potrebe in kako zeleno krajino za ugodje in dobro počutje ljudi načrtujejo drugod po svetu so bile tematike strokovnega posveta Parki ugodja in dobrega počutja, ki so ga organizirali Občina Piran in Okolje Piran, Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije in Arboretum Volčji Potok v hotelu Kampinski Palace Portorož. Okoli 50 krajinskih arhitektov, hortikulturnih delavcev in delavcev občinskih strokovnih služb je prisluhnilo vabljenim strokovnjakom iz Italije, Francije, Češke in Slovenije.
Zdenka Čebašek-Travnik (Slovenija) je v svojem predavanju o doživljanju naravnega okolja v terapevtske namene razprla paleto možnosti zdravilnega učinkovanja za dušo in telo različnih dejavnosti, ki jih lahko parki ponujajo. Dejavnosti v zelenem okolju, ki ugodno vplivajo na zdravje, je podprla z izsledki sodobnih znanstvenih raziskav. Med drugimi je predstavila Pot za spomin, namenjeno predvsem osebam z demenco in njihovim spremljevalcem, ki je na njeno pobudo in v ta namen sestavljene interdisciplinarne študijske skupine nastala v Arboretumu Volčji Potok. Mateja Račevski (Slovenija), je predstavila proces načrtovanja ponudbe v Arboretumu, ki obiskovalcem zagotavlja ugodje skozi vse mesece in letne čase. Izpostavila je pomen celostnega doživetje zelenega prostora, ki poleg vidnega vključuje vonjave in glasove narave. Kulturno in naravno dediščino v Volčjem potoku, varovano in zaščiteno, prenašamo iz rod v rod že več kot stoletje.
Naslednji dve predavanji sta prikazali, kako parkom dobrega počutja ohranjajo poslanstvo v tujini. Jiři Malaska iz javnega podjetja Flora Olomouc (Češka republika) je predstavil Rozarij v Olomoucu. Rožno srce v objemu starega botaničnega vrta v Olomucu (1972) ponuja prebivalcem dejavnosti za vse potrebe in za vse starosti. Vrt, ki je bil temeljito prenovljen leta 2016, ponuja sprostitve ob osebnih in družinskih praznovanjih ter kulturnih in umetniških prireditvah. Annalisa Marini (Italija) je predstavila nekaj italijanskih parkov dobrega počutja (Ligurija, Romanja, Furlanija), posebej se je posvetila parkom v terapevtske namene v okolici bolnišnic. Opisala je park Millepetali v Avianu, kjer njegovo vzdrževanje in gojenje ob mahni ekipi osebja bolnišnice park pomagajo vzdrževati študentje prostovoljci in člani društva ljubiteljev vrtnic. S parkom so ustvarili prostor za oddih, sprostitev in premislek za paciente, njihove svojce in bolnišnično osebje.
Poseben gost posveta je bil Matthias Meilland (Meilland International, Francija). V osupljivi družinski biografiji žlahtniteljev Meilland, ki seže od leta 1880 do danes, posebej izstopajo legendarne sorte Papa Millenad, La Sevilliana, Bonica in najbolj vrtnica vseh časov Peace (1945), ki se poteguje za zaščito UNESCO. Njihove raziskave se v zadnjem času posvečajo analizam klimatskih, talnih in bivalnih sprememb, ki terjajo v procesu žlahtnjenja posebne obravnave. Širom sveta, na različni zemeljski širini preučujejo vpliv temperature, vlažnosti podnebja, vrste tal, dolžine dnevnega osončenja, zemeljske širine in dolžine na rast in cvetenje novih vrtnic ter spremljajo njihovo obstojnost. Mathias Meilland je opisal različne primere tega podviga, katerih uspešnost tudi osebno preverja. Zanimiva je njegova ugotovitev, da so vrtnice še vedno priljubljeno cvetje, pa čeprav zaradi vse bolj omejenih prostorih bivanja vsajeno v lončke na balkonih.
V popoldanskem delu posveta so krajinske arhitektke Stanke Dešnik, Andreja Vučer in Mateja Račevski ob moderiranju Matjaža Mastnaka ugotavljale, kako uspešno se v slovenskem okolju lotevamo te tematike. Manj ali bolj posrečene rešitve lokalnih okolij so naletele na odobravanje, prisotni na posvetu pa so izpostavili tudi slabe prakse, ki so posledice nestrokovnega in predvsem necelovitega pristopa. Lokalne oblasti kot naročniki projektov za parke in zelene površine ter odgovorni za njihovo vzdrževanje, javni in zasebni dobavitelji zasaditvenega materiala in storitev se le redko povezujejo. Slovenska zakonodaja sicer daje splošne smernice in pogoje lociranja in oblikovanja parkovnih površin, nujno bi bilo več smernic hortikulturne in krajinarske stroke. Posvet je pozdravila podpredsednica Svetovne zveze vrničarskih društev (WFRS) Angela Bokor in povabila prisotne, da berejo novičnik Svetovne zveze vrtničarskih društev za srednje- in vzhodnoevropsko regijo. (https://regionalnewsletter.wordpress.com/) ter prispevajo vsebine za objavo. Drugi posvet pod okriljem Občine Piran in z vsebinskim sodelovanjem Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije je glede na odzive prisotnih uspešno in vsebinsko zanimivo naslovil najavljeno tematiko. Organizatorji si želijo, da bi ti posveti postali stalnica in bi z aktualnimi vsebinami o urejanju naravne in oblikovane krajine in uspešnimi rešitvami za življenje človeka ozaveščali javnost o pomenu sonaravnega in zdravega bivanja današnjih generacij za prihodnost prelepega planeta, ki ga imenujemo Zemlja.
Besedilo: Lucija Čok, Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije
